Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani

Urejen vrt nam bo v veselje in ponos

Z zasaditvijo vrta se zbližamo z naravo. To je še posebej pomembno v mestih, kjer je vsako drevo pomembno. Tudi najmanjše površine je z premišljenim načrtom, kvalitetno izvedbo in izborom rastlin, ter kasneje oskrbo možno domiselno urediti. Urejena okolica hiše, vikenda ali balkona je pomembna za kvalitetno bivanje, počutje, oddih in opazovanje narave skozi letne čase. Pri načrtovanju vrta je potrebno med drugim upoštevati velikost in obliko parcele, lego, talne lastnosti, obstoječe poti in obstoječe rastlinje idr. Že v začetku zasnove je potrebno premisliti čemu naj bi vrt služil. Ali bo to igra in rekreacija, počitek, domača pridelava sadja, zelenjave, zelišč ali izključno okrasni namen. Uporabimo lahko različne elemente, kot so ribniki in ostali vodni motivi, skalnjaki, ter različne zasaditve z rastlinami na gredah (grede s trajnicami, vrtnicami, iglavci) žive meje, pergole (brajde) z vzpenjavkami in rodnimi trtami, ozelenele fasade in strehe ter mobilno zelenje ali posodovke.

Vodni motiv z lokvanjem

Vzgoja jablane ob zidu

Nekaj besed o drevnini

Človek je že od nekdaj posegal po drevnini, kakor s skupnim imenom imenujemo vse lesnate rastline (drevesa, grme in lesnate vzpenjavke). Sadil jih je v lastno dobrobit kot tudi okras. V pomladanskem času lahko občudujemo cvetenje večine vrst magnolij, japonskih okrasnih češenj in rododendronov. Drevesa in grme v vrtu sadimo lahko kot ogrodje vrta, neprehodne rezane ali cvetoče žive meje, ali pa kot soliterne – samostojno sajene atraktivne primerke, ki naj bodo zanimivi vsaj tri letne čase. Takšna sta aristokratski drevesi japonski in ameriški dren cvetnik, ki bujno zacvetita meseca aprila in maja, jeseni pa se lepo obarvata škrlatno vijolično.
Posebno zanimiva in uporabna so v zadnjem času pritlikava sadna in tudi okrasna drevesa. Imenujemo jih tudi ´nano´ drevesa. To so zelo počasi rastoče različice, katere sadimo lahko v večje lonce in jih uporabimo kot oblikovni element na balkonih in terasah. Pri sadnih vrstah so to: pritlikave hruške in breskve. V ponudbi okrasne drevnine pa lahko izbiramo med iglavci razne vrste borov, pacipres, smrečic in brinov. V izboru cvetočih grmovnic izstopa pritlični grmasto cvetoči judeževec, ki bujno cveti v vijolični barvi aprila in maja.
 

Japonski dren cvetnik

Še vedno so zelo v modi pahljačasti javorji, pri katerih je potrebno zelo paziti, da so tla odcedna in da jih ne sadimo na zelo vroče lege. Veliko napak se pripeti pri sajenju kisloljubnih rastlin. Tipični predstavniki so rododendroni, ki poleg kisle zemlje rabijo večino dneva še zasenčenost, najpogosteje pod krošnjami dreves kot so bori.
 

Rododendron ali sleč v polnem cvetenju

Pri sadnih rastlinah pa so to ameriške borovnice. Za rododendron srednje velikosti moramo skopati jamo široko vsaj 1 m in globoko 0,3 m. Poskrbeti je potrebno za dobro odcednost na dnu jame in jo napolniti s kislo zemljo. V kolikor so tla slabo kisla in plitva, je bolje rododendron saditi na dvignjeno gredo. Če kisloljubnih rastlin ne posadimo v skrbno pripravljeno zemljo ali gredo, se pojavlja listna bledica ali kloroza, ki je znak predvsem nedostopnosti železa, nujno potrebnega za tvorbo listnega zelenila - klorofila. Listi, ki popolnoma porumenijo, jih z nobenim ukrepom ni mogoče več obarvati. Takšna rastlina pa zaostaja v rasti in cvetenju ter zelo hitro propade.

Greda s trajnicami

Urejena greda s trajnicami


Zelnate trajnice ponavadi sadimo na skrbno pripravljene grede, nikakor med travno rušo, katero se redno kosi. Pomembna je pravilna izbira trajnic, kjer tudi ločimo različne habitate-življenske prostore, kot so gozd, gozdni rob, skalnjak, odprt sončen prostor, voda in obvodni prostor. Druga lastnost je višina in oblika rasti trajnic, kako izgledajo po cvetenju in pozimi. Nekatere trajnice so lepe v cvetju, druge samo v listih, kot so hoste ali pa imajo atraktivne plodove. Trajnice navadno živijo 5 let in več, zato jih tudi tako imenujemo. Nekatere so zelo nezahtevne in brez večjih težav rastejo na istem mestu, spet druge je potrebno na nekaj let presajati in jim dodati svežo zemljo, da so spet lepe. Takšni so ostrožniki, ki po treh letih izgubljajo svojo lepoto v cvetju. Pomebno je pred sajenjem dobro pripraviti gredo in ji dodati dovolj organske snovi. Boljši učinek dosežemo z večjimi skupinami rastlin, kot pa 20 različnih trajnic skupaj. Manjše trajnice svetlejših barv sadimo v ospredju in nadaljujemo po velikosti in v temnejših barvah v ozadju. Lahko uporabljamo različne odtenke ene barve v harmoničnem redu, ali pa v kontrastih (rdeča/rumena, modra/rumena, oranžna/modra, rdeče/bela itd.). Praksa dokazuje, da je bolje saditi trajnice bolj na gosto in jih kasneje razsaditi, kot pa puščati prazne prostore, kamor se kaj hitro zaseje nezaželjen plevel. Priporočljivo je tudi uporabljati zastirko iz lubja, saj izboljša mikrobno aktivnost in zadržuje vlago v tleh, kar se pozna v lepši rasti, kot tudi prezimnosti korenin in podzemnih brstov. Trajnice gnojimo v spomladanskem času, takrat, ko je zemlja še vlažna. Trajnice tudi obrezujemo, da s tem podaljšamo čas cvetenja, dosežemo boljšo razrast, ali pa jim podaljšamo življensko dobo. V današnjih zasaditvah so zelo uporabne malozahtevne okrasne trave, katere umeščamo tudi v balkonska korita. V vrtu je lepa samostojno cvetoča pampaška trava. Trajnice lahko sadimo tudi v korita in najrazličnejše lončke ali sklede, kot okenski, balkonski in namizni dekor. V posodah je pomembno zagotoviti le dobro drenažo. Pomislimo samo na lepe očke ali zvončico, kako lepo izgleda na okenski polici.

Umetnost je ustvariti lepo, zdravo in smaragdno zeleno trato
 

Položena trava iz travnih zvitkov

Ko se zemlja dovolj ogreje meseca maja je čas za setev ali polaganje trate v zvitkih. Preden trato sejemo ali polagamo je potrebno izkoreniniti ves plevel in večje kamenje ter ostanke stare travne ruše. Nikakor ni smiselno presejati vrtne zemlje, saj uničimo njene lastnosti. Če so tla zelo peščena in revna jim dodamo organsko snov, ilovnatim tlem pa dodamo pesek. Tla pred setvijo ali polaganjem dobro izravnamo z grabljenjem. Ko imamo teren pripravljen, sledi setev. Izberemo ustrezno mešanico trave za sončno ali senčno lego. V sušnih območjih uporabimo posebno travno mešanico. Vprašajmo se tudi, ali želimo izrazito okrasno trato ali bolj uporabno, če imamo veliko družabnih dogodkov na vrtu in se otroci veliko igrajo. Seme enakomerno posejemo in pazimo tudi, da smo zapolnili robove. Posejanemu semenu sledi posebno gnojilo za trato, pomembno za dober vznik. Kasneje dognojujemo trato 3× v spomladanskem času in enkrat v zgodnji jeseni. Ne gnojimo pa je poleti. Nato seme povaljamo s posebnim valjarjem, da seme pride v stik s talno vlago. Trato nato redno vsak dan zalivamo zjutraj in zvečer, da seme enakomerno vzkali v treh tednih. Seme je dobro pokriti z gosto mrežasto pokrivalko, da z njim ne hranimo ptičev. V sezoni bujne rasti trato kosimo enkrat tedensko na višino 4 cm. Prvič kosimo na novo sejano trato, ko doseže 6-8 cm višine in jo znižamo na 5 cm. Pomembno je odstranjevati polst, to so ostanki pokošene trate, ki odpadejo pri košnji. Tudi listje, ki odpade jeseni trato lahko zelo uniči. Zalivanje trate je pomemben ukrep. Trata naj bi bila zalita do globine 10 cm, kar ustreza količini 20 l/m² tedensko. V ta namen je smiselno kupiti zalivalne naprave. Spet velja tu pravilo, da trate ne zalivamo v soncu ampak jo izdatno namočimo zvečer, ko je izhlapevanje manjše. Veliki sovražniki trate so razni pleveli in mah. Mah raste največkrat v senci, vlagi in zakisanih tleh, lahko pa tudi na soncu, če je trata slabo oskrbovana z gnojili. Za odstranjevanje mahu v trati uporabimo posebna sredstva, s katerimi potrosimo po mahu in ga uničimo. Pomembno je zato travo redno gnojiti, zalivati in prezračevati. Mah se po nekaj dneh posuši. Takrat ga odstranimo z grabljenjem. Pleveli posebno širokolistni so druga nadloga. Te odstranimo ročno ali z selektivnimi herbicidi na večjih površinah. Tudi tu velja pravilo dobre oskrbe trate. Ustrezno pognojena in namakana trata bo uspešno dominirala plevelu.

Kaj pa naš zelenjavni in zeliščni vrt?


Ne pozabimo sejati in saditi naše priljubljene sadike solate in drugih vrtnin ter zelišč in dišavnic. Zakaj ne bi ravno letos poskusili in v svoj vrt vključili vzgojene sadike solate, paradižnika, bučk, pora in drugih rastlin zelenjavnega in zeliščnega dela vrta.
Tudi dišavnice in zdravilne rastline so nepogrešljive na vsakem vrtu, ali pa tudi večjih skledah in koritih na balkonu. Vsem dobro poznani meta in melisa bosta oplemenitili napitke in čaje z raznimi aromami od jagodne, citronine ali čokoladne mete. Z bogatim virom vitamina C in drugimi učinkovinami nam bodo izboljšale vitalnost GOJI jagode, ki so že stoletja tradicionalno kitajsko jagodičje. Goji jagode pa lahko brez težav gojimo tudi v loncih, saj je grm popolnoma prezimen. Posušene GOJI jagode uporabljamo skupaj z ostalim sadjem in drugimi semeni. Za ljubitelje ribjih jedi sta nepogrešljivi limonska trava in česnova trava, kot tudi vse ostale mediteranske začimbe.

V obdobju bujne vegetacije, maja, junija in vse poletje do pozne jeseni je čas za vso svežo zelenjavo z domačega vrta. Kjer nam razmere tega ne dopuščajo, to je predvsem v strnjenih naseljih in mestnih središčih je edina možnost, ki nam jo ponuja sodobna družba nakup dobrin v trgovinah. Lahko pa zelenjavo in razna zelišča gojimo tudi v večjih skledah na balkonih. Tudi nakup je lahko vsakodnevna rekreacija in je to hkrati priložnost za krajši sprehod. Zelenjava je del našega vsakdana in če želimo ohraniti vitalnost, zdrav način življenja je čas, da si izberemo prostor v vrtu ali terasi in dokončno oblikujemo gredice in posode v katere lahko presajamo svoje lastne predhodno sejane sadike ali pa posežemo po že vzgojenih sadikah, ki so že v ponudbi v vrtnem centru. Prav zelenjava z vašega vrta je res sveža, zdrava in najokusnejša.

Zavedati se moramo, da je lahko najbolj neoporečen ravno naš vrt. Posebno pozornost zato namenimo organskim gnojilom priznanih proizvajalcev.


Bolezni in škodljivci na rastlinah


V času intenzivne rasti so rastline izpostavljene napadom škodljivcev in okužbami z bolezenskimi klicami, ki jih povzročajo različne mikroskopske glive. Med škodljivce štejemo razne vrste listne uši, ki s svojim sesanjem omejujejo rast in tudi prenašajo viruse. Tripsi ali resokrilci nam lahko popolnoma uničijo plodove, liste in tudi cvetove na okrasnih rastlinah in vrtninah. Med zelo trdovratne škodljivce uvrščamo kaparje. Tudi ti sesajo rastlinske sokove in zavirajo rast, obenem pa spuščajo lepljivo snov, na katero se primejo razne plesni. Tudi pršice so pogost pojav na vrtnih in sobnih rastlinah. So zelo majhne, opazimo pa njihove poškodbe od sesanja, kot bele pikice na listih. Deformacijo listov povzročajo mikroskopsko majhne ogorčice. Zelo nadležni so tudi hrošči rilčkarji, ki napravijo veliko škode z objedanjem listov, njihove ličinke pa lahko popolnoma uničijo korenine mladih rastlin. Ko opazimo prvi napad škodljivcev, ne odlašajmo temveč poskrbimo za ustrezno zaščito. V ta namen so naprodaj tudi čisto naravna škropiva iz rastlinskih izvlečkov. Pri uporabi teh sredstev moramo biti le dovolj temeljiti in dosledni, da dosežemo željen učinek.


 



 

 

Seznam novic:

Novice / Akcije

Urejen vrt nam bo v veselje in ponos Z zasaditvijo vrta se zbližamo z naravo. To je še posebej pomembno v mestih, kjer je vsako drevo pomembno. Tudi najmanjše površine je z premišljenim načrtom, kvalitetno izvedbo in izborom...več
Arhiv sorodnih novic
Arhiv vseh novic

E-novice

Če želite prejamati naše e-novice, nam pošljite vaš elektronski naslov:

Vaš e-mail:

Veleprodaja
Vrtni centri